Povzetek
Knjige in objave
Intervjuji (izbor)
Branja (izbor)
Poslastice
Priporočila

Novo

Stik
 
 
   Slovenija 2012:
   Prevzem simbolnega kapitala

 

Obrazec je znan in zgodovinsko potrjen: prevzem oblasti, nato prevzem kapitala, nazadnje prevzem simbolnega kapitala. Ta je edini kapital, ki je kulturi v samostojni Sloveniji še ostal. Tako rekoč samoumevno je postalo, da vsa kultura, vse do najbolj vrhunske, dela za drobiž. Kulturniki res živimo v še nereformiranem sistemu 'egalitarnega uboštva' in mednarodne primerjave nam kažejo, da je vstop v ta sistem in iz njega izhajajoče ugodnosti preveč preprost, vendar so za protiutež tej prepustnosti tudi za najbolj vrhunske ustvarjalce sredstva simbolična. Primerjajte višino državnih nagrad za življenjsko delo s sejninami nadzornih svetov v državnih podjetjih. Znana primerjava Slavka Pregla, kako država za slovenske knjige nameni letno toliko kot za pol kilometra avtoceste, bi bila zabavna, če bi ne bila resnična – in značilna.

Slišati je precej glasov, prilagojenih retoriki današnjih časov, ki opozarjajo na materialno izgubo: kako bi bilo dobro, da bi imela kultura svoj resor, ker bi le tako lahko ta drobiž vsaj ohranila, če že ne povečala. Opozoriti pa je treba tudi na neko drugo spremembo, ki jo ta ukinitev prinaša: spremembo simbolnega kapitala. Raziskava Kultura in razred, ki jo je spomladi 2011 opravila Fakulteta za družbene vede, je pokazala nekaj zanimivih izidov. Za slovenski roman bi precej več kot anketiranci slovenske narodnosti bili pripravljeni prispevati tisti neslovenske, čeprav so ti kupovali manj knjig kot prvi – torej bi bili pripravljeni plačati več za simbolno vrednost (in ne dejansko uporabno, torej bralno vrednost) slovenske knjige. Hkrati pa so se za odgovor glede nakupa knjige po povprečni ceni »nikakor, saj je predraga« najbolj (bolj celo od tistih z dohodki do 500 evrov mesečno) odločali tisti z več kot 2000 evri mesečnega dohodka – ti se očitno že zavedajo, kako simbolnega kapitala knjige ne potrebujejo več. S pomočjo intelektualno obubožanih medijev, ki dobrovoljno poročajo o njihovih poslovnih in družabnih dosežkih, so sami – zaradi svojega blagostanja in volje do moči –postali vzorniki in mnenjski voditelji.

Pravzaprav ni nenavadno, da politične elite skušajo izničiti kulturo. Prevzem simbolnega kapitala jim ni potreben le zaradi dokončnega čiščenja zavojevanega teritorija po sistemu 'vzemi vse, kar moreš', ampak tudi iz (morda nezavednega) nelagodja: brez kulture je na dolgem seznamu dolgov en dolg manj: njihov dolg kulturi. Prav zaradi slovenske kulture imajo namreč slovenske novokomponirane politične (pa tudi gospodarske) elite tisto moč, ki jo imajo: brez nje bi se znašle v kakem drugačnem podaljšku avstroogrskega imperija, v katerem bi bile v drugačni konkurenci zbor kulisenšiberjev.

Vsebinsko ustreznejša bi bila ukinitev zunanjega ali obrambnega ministrstva, saj smo državljani Slovenije z navdušenim vstopom v razne integracije na teh področjih izgubili precej možnosti za oblikovanje lastnega izraza. Pri kulturi jih zaenkrat še nismo. Morda je tudi v tem (morda spet nezavedna, koliko reči smo v današnjem živčnem času sploh zmožni osvestiti?) motivacija in se z ukinitvijo slovenskega ministrstva za kulturo pripravlja podlaga za kaka evropska 'skupna jedra'? Nekatere usmeritve evropske (pa tudi slovenske) kulturne politike že kažejo v to smer. Na misel spet prihaja znana srednjeevropska zgodba o psu, ki slastno liže kri s pile, ne da bi v užitku opazil, da ta kri priteka iz njegovega lastnega jezika.

 
                        objavljeno v Sodobnosti 1-2, januar-februar 2012
 
 

Short summary
Books and publications
Selected interviews
Selected readings
Specialties
Links

New

Contact

Ta stran je bila postavljena januarja 2002. / This page was launched in January, 2002.
Stran / Page: Megaklik