|
| |
|
|
|
Česa
v intervjujih ne sprašujejo, pa bi lahko?
|
|
|
|
| |
|
Ker pri pisanju nimam natančne predstave, kaj moje
zgodbe govorijo, so mi vselej najbolj dragocena
tista vprašanja, ki mi dajejo možnost, da jih, s
simuliranim pogledom od zunaj, interpretiram. Zato
pravzaprav najbolj pogrešam kaka vprašanja v slogu:
zakaj je (po mojem mnenju!) ta ali oni od
mojih likov naredil tisto, kar pač je. Zdi se mi
namreč, da se literarnih del, kakor tudi seveda
vsega drugega, prevečkrat lotevamo po že ustvarjenem
vzorcu, po nekakšnih bližnjicah tipa
postmodernizem-minimalizem-intimizem, rečemo, aha,
Borges, Carver, ameriška šola ... In potem ostane
vrsta reči prezrtih. Če lahko sam opozorim nanje,
priložnost z veseljem izkoristim.
|
|
|
| |
|
|